Cene energije so v zadnjih dveh letih zabeležile močna nihanja. Terminske pogodbe na nafto so v letu 2020 kot posledica prizadetosti trga zaradi pandemije Covid-19 padle v negativne številke, leta 2021 pa so dosegle najvišjo ceno od leta 2014. Kitajske zaloge premoga so padle na 10-letni minimum. Visoke cene zemeljskega plina v Evropi pa opozarjajo na nepripravljen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije.
Velika volatilnost na naftnem trgu se je začela spomladi 2020, ko so zmogljivosti skladiščenja nafte dosegle svoj maksimum in so družbe kupcem plačale za njeno uskladiščenje. Trenutno je trg z nafto v nasprotnem ekstremu – nafta je od začetka leta zrasla za več kot 65 % in zaloge so izčrpane. Na podlagi globalne raziskave, ki jo je izvedla Bank Of America, bi lahko surova nafta Brent dosegla tudi 100 USD, kar je ruski predsednik Putin komentiral kot »povsem možno«. »Prizadevamo si, da ne bi dopustili šokantnih vrhov cen. Tega si resnično ne želimo – to ni v našem interesu,« je dodal Putin.
Na cene energije v letu 2020 je vplivala hladnejša zima na severni polobli, ki je spodbudila visoko povpraševanje predvsem po plinu. K pomanjkanju je pripomogel tudi orkan Ida, ki je ustavil skoraj 100 % črpanja nafte in zemeljskega plina v Mehiškem zalivu. Zaradi zmanjševanja emisij pa nenazadnje tudi Kitajska vedno bolj izkorišča ruski zemeljski plin, ki si ga deli z Evropo. Vrzeli zapolnjuje z uvozom premoga iz Rusije, Mongolije in Indonezije.
Globalno segrevanje in podnebne spremembe povzročajo preglavice celemu svetu, fosilna goriva, kot so nafta, zemeljski plin in premog, pa so glavno krivci za to. Vendar bi prehod na obnovljive vire trenutno krizo podaljšal za več mesecev in še naprej zviševal cene energij. Zaradi energetske krize se tako na primer Nemčija rahlo umika od omejevanja svojih jedrskih elektrarn, ki jih je prvotno nameravala do konca leta 2022 v celoti zapreti.
Pripravil analitik družbe ProfitLevel Robert Istenič.
Sponzorovaný příspěvek
