Sodobni svet je v zadnjih nekaj desetletjih doživel izjemen znanstveni napredek. Tehnologije so postale pomemben del življenja velike večine prebivalcev zahodnega sveta in logično je, da se bo nastavljeni ritem nadaljeval še naprej. Zato vam predstavljamo TOP 5 tehnologij, ki bodo spremenile svet.
Nenehne inovacije in odkritja novih postopkov se dogajajo praktično na vseh področjih, ki se jih lahko domislite. Ne glede na to, ali gre samo rešitve, s katerimi so naši osebni ali delovni vidiki življenja samo udobnejši, ali take, ki lahko potencialno rešujejo življenja oziroma pomagajo k boljšemu ozračju, bodite izjemno pozorni na izraze, ki jih opisujemo v tem članku.
TOP 5 tehnologij, ki bodo spremenile svet – Vodik
Najpreprostejši kemijski element ima potencial, da izrazito pomaga svetu na poti do znižanja emisij ogljika. Prav zato se pogosto označuje kot »gorivo prihodnosti«. Izgorevanje vodika namreč ne proizvaja ogljikovega dioksida. V medijih je najpogosteje omenjena njegova možnost poganjanja avtomobilov, in to tako tovornih kot osebnih. V nasprotju z električnimi avtomobili imajo avtomobili na vodik daljši doseg in hitrejše polnjenje. Največja težava njegove uporabe pri osebnih avtomobilih je večja prostornina rezervoarja, ki zmanjšuje uporabno prostornino prtljažnega prostora, na splošno pa trenutno pomanjkanje infrastrukture. Številni ekonomski velikani, vključno z Evropsko unijo, zato načrtujejo prav finančno podporo izgradnje polnilnih postaj za vozila na vodik in električne avtomobile.
Vodik lahko deluje tudi kot kurivo za gospodinjstva. Svojo uporabnost bo verjetno našel tudi v težki in kovinarskih industriji. Konkretno je govora o uporabi vodikovih tehnologij v jeklarstvu, saj danes ob uporabi fosilnih goriv proizvaja znatno količino ogljikovega dioksida. Obstajajo tudi projekti za izdelavo letal na vodikov pogon. Taka letala bi v idealnem primeru lahko počasi v letalskem potniškem prometu nadomestila sedanja.
Treba pa se je zavedati, da vodik samodejno ne pomeni prijaznosti do okolja. V naravni se namreč pojavlja le v spojinah in za njegovo izolacijo je torej potrebna energija. Zato je nastal pojem zeleni vodik, ki označuje tisti vodik, pri pridobivanju katerega so bili uporabljeni le obnovljivi energetski viri. Prav izkoriščanje zelenega vodika bo v prihodnjih letih verjetno izrazito naraščalo, toda tudi pri njem se porajajo določene polemike. Nasprotniki namreč izpostavljajo predvsem energetsko intenzivnost, ki je potrebna za izolacijo vodika. Obnovljivi viri po njihovem mnenju v primeru masovne razširitve vodikovih tehnologij ne bodo zmožni proizvajati toliko energije. Tako ali drugače je mogoče z gotovostjo predpostavljati, da bomo zaradi njegovih neobstoječih emisij pri izgorevanju vedno pogosteje priče uporabi vodika.
Metaverse
Združitev resničnega in virtualnega sveta kot v domišljijskem svetu navdušenca nad znanstvenofantastično literaturo. Tako nekako bi lahko opisali Metaverse oz. Metaverzum, projekt, ki ima potencial, da spremeni kar vso moderno družbo. Veliko ljudi vidi Metaverzum kot del družbe Meta (ki se je še pred kratkim imenovala Facebook), toda resnica je ravno nasprotna. Njen ustanovitelj, Mark Zuckerberg, je namreč prepričan, da naše prihodnosti brez Metaverzuma ne bo, zato je Facebook preimenoval v trenutno ime te družbe.
Največja razlika v primerjavi s sedanjim 2D-internetom je ta, da se boste v Metaverzumu s pomočjo očal za virtualno resničnost lahko premikali v tridimenzionalnem prostoru. V praksi je to lahko videti sledeče – nadenete si očala, znotraj Metaverzuma se kot svoj ustvarjeni lik teleportirate v virtualno trgovino, kjer na svojem resničnem jazu npr. preizkusite jakno ali pogledate, kako bi določen kos pohištva pristajal v vašo dnevno sobo. Nato izbrano blago naročite, plačate in čez nekaj dni vam ga bodo pripeljali na dom. Morda bo mogoče tudi za svoj ustvarjeni virtualni lik kupiti oblačila, ki v resnici ne bodo obstajala, lahko pa jih boste nosili v Metaverzumu, podobno kot t. i. »skini« v nekaterih spletnih računalniških igrah.
Prav tako boste lahko delali od doma, kljub temu pa s pomočjo Metaverzuma videvali svoje kolege in bili v interakciji z njimi, kot bi bili v običajni pisarni. O pomembnosti tega projekta za prihodnost jasno govori dejstvo, da številne globalne korporacije vanj vlagajo nemalo denarja. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko Metaverzum, ki bo spominjal na zgornji opis, dočakali že v času pet do deset let.
TOP 5 tehnologij, ki bodo spremenile svet – 3D-tiskanje
Čeprav je na samem začetku 3D-tiskanje delovalo bolj kot v praksi ne preveč uporaben prikaz tega, česa je človeštvo zmožno, se v zadnjih letih išče njegova učinkovita uporaba. Tehnološki napredek in zmanjšanje stroškov trenutno namreč omogočata, da se s tridimenzionalnim tiskanjem izdelujejo številni izdelki.
Med takšne se uvrščajo na primer oblačila in dodatki. »Natisniti« je mogoče tudi obleke, očala, čevlje, pravzaprav skoraj vse, kar si zamislite. Veliko pomembnejša za družbo pa je uporaba 3D-tiskanja za namene medicine. Uporabiti ga je mogoče za zdravljenje z matičnimi celicami. Pri tem zdravljenju se, poenostavljeno, v ljudeh ustvarjajo nove celice, ki popravljajo škodo znotraj telesa. 3D-tiskanje nudi tudi nepregledno količino možnosti pri izdelavi medicinskih izdelkov. Nenazadnje obstaja tudi možnost 3D-tiskanja kosti, izdelanih iz posebnega materiala, ki je zelo podoben pravim kostem. Nadomestna kost bi po mnenju znanstvenikov nato morala delovati enako zanesljivo kot prava kost pred poškodbo.
Gensko zdravljenje
Ko smo se v prejšnjem odstavku dotaknili teme zdravja, bi bil skoraj greh ne omeniti genskega zdravljenja. Le-to je namreč rezultat občutnega napredka medicine in daje upanje za ozdravitev nekaterih gensko pogojenih bolezni. Vse do zdaj so se zdravile le s postopki, ki so odpravljali simptome, ni pa obstajala možnost, da bi rešili samo bistvo bolezni. To velja tudi za primere, ko so zdravniki vedeli, kateri konkretni gen bolezen povzroča.
Gensko zdravljenje kot takšno pomeni vnos določene genske informacije v celice. Danes za medicinski svet predstavlja pomembno upanje za prihodnost. Obstaja namreč možnost, da bi z njegovo pomočjo lahko ozdravili tudi genske in rakave bolezni. To velja celo za tiste, ki jih sodobna medicina še ne zna zdraviti ali zdravi le njihove znake, ne pa bolezni kot take. Med take bolezni sodi na primer rak, pa tudi sladkorna bolezen, cistična fibroza, različne bolezni srca in dve bolezni, ki prizadeneta predvsem starejše, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.
Danes je gensko zdravljenje še v povojih in njegova učinkovitost tako še ni stoodstotna. Poleg tega zahteva veliko financiranja in naprednih tehnologij. Pogosto se porajajo tudi vprašanja etike v povezavi z modifikacijami človeških genov. Nekateri namreč gensko zdravljenje za odpravljanje resnih bolezni vidijo kot prvo stopnico na poti do masovnega spreminjanja človeških genov. Kot primer tega se navaja to, da bodo starši lahko doplačali za modifikacijo še nerojenega otroka, da bo le-ta atletsko ali akademsko nadarjen.
TOP 5 tehnologij, ki bodo spremenile svet – Industrija 4.0
Ta pojem, ki se pogosto opisuje kot zgodovinsko četrta industrijska revolucija, bolj kot velik preobrat označuje določen razvoj. Čeprav po nekaterih podatkih produktivnost dela povečuje za kar tretjino, s seboj nosi tudi nekatere izzive.
Celotna industrija 4.0 temelji na povezavi vseh uporabljenih naprav prek spleta in vzpostavitvi podatkovnih tokov tako znotraj enega podjetja kot med več družbami. Vse stroje bo tako mogoče centralno krmiliti na daljavo in med seboj bodo lahko komunicirali. Naslednja ključna točka je vse večja avtomatizacija dela. Moto celotne Industrije 4.0 je v poenostavljeni obliki: »Delo, ki ga lahko opravljajo stroji, bi morali opravljati stroji.« Čeprav bo to zagotovo prineslo učinkovitejšo izrabo virov in povečanje proizvodnih zmogljivosti, bo številne delavce spremenilo v odvečne. Po nekaterih ocenah se bo moralo kar 40 % ljudi prekvalificirati, da bi lahko zasedli novo ustvarjene položaje, ki bodo nadomestili njihove nekdanje, ki jih bodo prevzeli stroji.
Na splošno bi sicer morala Industrija 4.0 na zaposlovanje imeti pozitiven vpliv, saj se ocenjuje, da bo ustvarjenih delovnih mest več od tistih, ki jih bodo nadomestili roboti ali avtomati. Predvideno je tudi, da bi se zaradi zgoraj omenjene rasti produktivnosti lahko skrajšal delovnik. Konkretno je govora o šestih urah namesto današnjih osmih.
